Iz mojih dlani je vzniknilo rdeče cvetje,
visoko in bujno,
kako naj pozabim strah, ki mi je iztrgal sleherno trdnost.
Hodila sem po dlaneh
in svoje telo spustila, kjer je bilo blato,
oči so se mi napolnile z drobnim peskom.
Klicali so me deklica modrih lokvanjev,
ker je bila moja korenina vodna gladina.
A prav tako me je ugriznila kača, ki se je parila v močvirju,
in oslepela sem, bila sem Tejrezij, ki je brez palice prehodil svojo zgodbo.
Katere korenine se primejo, katere veje poganjajo iz teh črepinj?
Morda sem zadnja veja, ki govori zapoteško,
moji otroci bodo morali žvižgati svoj jezik,
ptički bodo, brez gnezda, v džungli pozabe.
V vseh letnih časih obstanem na jugu,
rjast čoln, o katerem sanjajo moje oči črne smokve:
zavonjala bom svojo zemljo, zaplesala ples pod senčnico brez ljudi,
zaužila dvoje.
Prečkala bom trg, sever me ne bo ustavil, še pravočasno bom prišla
in objela babico, še preden pade zadnja zvezda.
Znova bom deklica, ki na desni veki nosi rumen cvetni list,
deklica, ki joče cvetno mleko,
pozdravit si bom šla oči.
Iz španščine prevedla Marjeta Drobnič.
Ndaani’ batanaya’ gule jmá guie’ naxiñá’ rini
ziula’ ne sicarú,
qui zanda gusiaanda’ dxiibi guxhanécabe naa guirá ni gule niá’.
Guzaya’ xadxí ne batanaya’
bitiide’ guidilade’ ra dxá’ beñe
ne ndaani’ guielua’ bidxá yuxi nuí.
Gula’quicabe láya’ Mudubina
purti’ gule’ luguiá nisa.
Guriá yaachi naxí gudó yaa’ ti beenda’ cayacaxiiñi’ naa
ne guca’ Tiresias biníte’ guielua’,
qui niquiiñe’ guni’xhí’ ora guzaya’ stube ndaani’ ca dxí ma gusi.
¿Guná nga ni bisanané binniguenda laanu?, ¿xí yuxi guie
bisaananécabe laanu?
Ca xiiñe’ zutiipica’ diidxa’ guní’ jñiaaca’ne zazarendaca’
sica ti mani’ ripapa ndaani’ guí’xhi’, ne guiruti zanna tu laaca’.
Guirá beeu nuá’ neza guete’
balaaga riza lú nisa cá tini, ni rini’ xcaanda’ guielua’ pe’pe’ yaase’.
Zabigueta’ zigucaaxiee xquidxe’,
ziguyaa xtube xa’na’ ti baca’nda’ ziña,
chupa bladu’ guendaró ziaa’ zitagua’.
Zadide’ laaga’ neza luguiaa, ni bi yooxho’ qui zucueeza naa, zindaaya’ ra nuu jñiaa
biida’ ante guiruche guirá beleguí.
Zaca’ xti bieque xa badudxaapa’ huiini’
ni riba’quicabe guie’ bacuá íque laga,
xa ba’du’ ruuna niidxi sti guie’
zabigueta’ xquidxe’ ziaa’ si gusianda’ guie lúa’.
