Škržati, ciprese, ljudje
tam, kjer se še duša znoji
in odloži zadnji kos obleke
utirajoč pot za vse druge, ki čakajo
kot hipnotizirane, da vzplamtijo, se zaiskrijo
kot uročene iz preminulih teles,
razvnete od vseh izgubljenih dni in oči
Tavajo v noči
od mraka do zore, da ne
utone dih v izparinah vode
in se duša v omotici nagne
nad vodnjak, da bi se našla
v vodi, ki je ni
in v odsevu vidi
škržate, ciprese, ljudi
Prevod: Iz angleščine prevedla Mateja Prepar