Vojislav Karanović
/Srbija, 1961(Jugoslavija), rojen 1961 v Subotici. Diplomiral na Filozofski fakulteti v Novem Sadu iz književnosti. Dela kot dramaturg na Radiu Novi Sad. Od leta 1992 je urednik za poezijo pri reviji Letopis Matice srpske. Poleg poezije piše tudi radijske drame in eseje. Njegova dela: Tastatura (1986), Zapisnik sa budenja (1989), Živa rešetka (1991), Strmi prizori (1994), Sin zemlje (2000), Svetlost u naletu (2003), Dah stvari (2005), Naše nebo (2007), Unutrašnji čovek (2011).